Pogovor z Aljažem Kreflom
Aljaž Krefl, otrok Rudarja, se je vrnil med Knape. Z njim smo spregovorili o preteklih poškodbah, spominih na svoje začetke v klubu ter ciljih za prihajajoči del sezone.
Kako bi se opisal kot igralec? Kaj je zate značilno?
Jaz bi sam sebe v prvi vrsti opisal kot ekipnega igralca. Namreč vse bi dal za ekipo in njen uspeh. Kot drugo bi zase rekel, da sem agilen in hiter, sem igralec, ki ima rad žogo v nogah in igra napadalen nogomet.
Imel si kar nekaj težav s poškodbami v preteklosti, te katera od njih še ovira ali so vse že popolnoma sanirane?
Res je. Ko sem prestopil iz Rudarja v Olimpijo sem si po šestih tekmah zlomil kost v gležnju. Po operaciji je nato moja rehabilitacija trajala kar šest mesecev preden sem se lahko vrnil na igrišča. Nato sem si v maju 2017 poškodoval prepono, ki sem si jo kasneje poškodoval še 2x. Takoj za tem sem moral operirati tudi hrustanec na kolku, čemur je sledilo še kup težav, zaradi katerih nisem mogel igrati zadnje leto in pol. Poškodbe so zdaj zaceljene, tudi psihično ni prisotnega straha, vse je pozabljeno. Malo v hecu rečeno, upam, da sem sedaj izpolnil svojo kvoto poškodb in da bom lahko zdrav nadaljeval s svojo nogometno kariero.
V Rudar v bistvu ne prihajaš ampak se vanj vračaš. Kako se spominjaš dni, ko si igral za Rudar?
Da, vsekakor. Rudar je moj klub. Je prvi klub za katerega sem navijal v Sloveniji, vedno sem si želel igrati za prvo ekipo Rudarja in zdaj, ko sem se vrnil so občutki res odlični. Vrnil sem se domov.
Ekipi si se priključil med pripravami. Ste se hitro ujeli, si katere igralce poznal že od prej?
Poznam veliko večino igralcev, z nekaterimi sem tukaj igral že prej. Takšni so na primer Kašnik, Bolha, Črnčič, Radan in Trifković. To so vsi igralci s katerimi smo že prej bili 4 leta skupaj. Vsi fantje so super, so profesionalci in prijatelji. Tudi z ostalimi člani ekipe smo se dobro ujeli, tako da težav s prilagajanjem definitivno ni bilo.
Si si ob prihodu v Rudar zastavil kakšen oseben cilj, kaj bi si želel doseči sam ali skupaj s svojimi novimi soigralci?
Moj osebni cilj je, da ostanem zdrav in da se vrnem na nivo na katerem sem bil pred vsemi omenjenimi poškodbami ter da dosežem še višji nivo. Želim si dobre igre in ko bo čas za to prestop v tujino. Na ta način bi pomagal klubu in sebi. Za ekipo je cilj vsekakor vrnitev v zgornjo polovico lestvice, saj tja tudi spadamo. Ne samo po zgodovini kluba, vendar tudi po njegovi kvaliteti. Verjamem, da ne smemo izključiti niti borbe za »Evropo«.
Navijači so te ob prestopu bili zelo veseli. Boš morda še njim namenil par besed?
Najprej hvala za vso podporo. To zares cenim in mi daje vedeti, da so me imeli radi že prej, ko sem igral za Rudar ter da so sedaj veseli, da se vračam. Dobro je videti, da ima Rudar tako dobre in zveste navijače, za kar se jim zahvaljujem.
